Dobro, naj še jaz kot (sicer prostočasni) nevladnik napišem eno nit o nevladnih organizacijah.
NVO tvorijo civilno družbo, ki je nujna podstat pluralne, policentrične in demokratične družbe.

Ni dvoma, da skupnosti lahko dodajajo vrednost; pravzaprav skupnost pogosto pomembno soustvarjajo, dajejo občutek pripadnosti, gojijo skupne vrednote in nas povezujejo okoli deljenih ciljev. Organizacija še zdaleč ne rabi biti profitno usmerjena, da ustvarja vrednost.

Skozi takšne organizacije civilne družbe lahko skupnosti od spodaj navzgor premostijo nekatere težave zagotavljanja javnih in klubskih dobrin. Brez ustvarjanja omejujočih kalupov ali koncentracij moči, ki jih prinaša bolj centralizirano organiziranje od zgoraj navdol.

Takšna civilna družba hkrati predstavlja protiutež centraliziranemu delovanju oblasti. Tako nas varuje pred potencialno plenilskim značajem povezanim s koncentracijami moči. Predstavlja eno od varovalk v demokratični družbi, kot sta varovalki ustava in delitev oblasti.

A da je lahko protiutež, civilna družba mora dejansko biti "nevladna", ne le v imenu ampak tudi v praksi. Če jo namesto tega za izvajanje storitev najema oblast, potem ni nobena protiutež ampak le njen podaljšek. Takšna ne služi pluralnosti, policentričnosti ali demokraciji.

Nekaj tiste prave civilne družbe v SLO imamo. Društva, ki povezujejo skupnosti, gojijo medsosedsko pomoč, ohranjajo kakšne tradicije, skrbijo za naravo, živali itd.
Da takšne organizacije ljudje cenijo vidimo, saj jih pogosto podpirajo s prostovoljstvom in donacijami.

Imamo pa v Sloveniji veliko tudi tiste druge civilne družbe, ki se se financira od zgoraj navzdol in deluje kot podaljšek oblasti. Uspeh takšnih organizacij ni odvisen od tega, kako dobro služijo skupnosti ampak od tega, kako dobre birokrate imajo za navigiranje med razpisi.

Pa je to slednje še zelo dobrodušna interpretacija! Navigiranje med razpisi, če ti pač že obstajajo, je namreč povsem legitimno. Politično lobiranje za sredstva, strankarski aktivizem in ostale zakulisne dejavnosti, zaradi katerih razpisi sploh obstajajo, so pravi problem.

Prave civilne družbe bi si v Sloveniji želel več. Podaljškov oblasti pa dosti manj.
Dejstvo pa je, da je naša ureditev trenutno zastavljena precej bolj v smeri politično nadzorovane kot pa neodvisne in policentrične civilne družbe.

Tako je, ker o večjem delu financiranja odloča oblast namesto državljanov. Tako smo npr. državljani v letu 2018 odločili kako nevladnim organizacijam razporediti 5 milijonov evrov (iz naslova donacij dohodnine) oblast pa je odločila kako jim razporediti 100 milijonov evrov.

Če želimo, da civilna družba dodaja vrednost skupnosti in služi hvale vrednim funkcijam, ki jih od nje pričakujemo, bo treba kaj ukreniti glede tega razmerja! Najlaže to storimo tako, da povečamo delež doh., ki ga državljani lahko doniramo, zmanjšamo pa politične transferje.

Da velik del državljanov želi tako sodelovati in soodločati o in v civilni družbi vemo tudi iz podatkov o donacijah dohodnine doslej. Čeprav so te zdaj omejene na 0,5% dohodnine in znašajo v povprečju le 10-12€, je donacijo lani vseeno opravilo kar 467.980 državljanov.

Na Slovaškem npr. so delež dohodnine, ki ga državljani lahko donirajo na tak način zastavili pri 2% oz. pod določenimi pogoji celo do 3% (in donirajo lahko tudi podjetja). Pa tudi v Litvi npr. je 2%. #Zgledi

Z organizacijami iz obeh držav sem kdaj že sodeloval. V Vilni sem bil enkrat tudi gost ene izmed njih. Civilna družba tam je totalno na drugem nivoju kot kar si pri servilni civilni družbi, ki je standard doma, sploh lahko predstavljamo. Več tega!

@threadreaderapp unroll